Na Dunaju razvili inovativne kapljice za lažje pitje starejših
27.8.2026
V enem izmed dunajskih domov za starejše so razvili posebno prehransko inovacijo, namenjeno ljudem s težavami pri požiranju in žvečenju. Tako imenovane »tekočinske kapljice« se počasi topijo v ustih ter starejšim olajšajo vnos tekočine, kar je še posebej pomembno v času poletnih vročinskih valov.
Inovacijo so razvili v raziskovalni kuhinji doma Tamariske, ki deluje v okviru mestne organizacije Häuser zum Leben (»Hiše za življenje«), ki upravlja največ domov za starejše na Dunaju. Kapljice oziroma želeje pripravijo s pomočjo rastlinskega želirnega sredstva in jih lahko izdelajo iz skoraj vseh vrst pijač ter v različnih okusih, od sadnih do zelenjavnih. Po besedah vodje raziskovalne kuhinje Michaela Zoufala je ključno, da uporabniki izdelek radi zaužijejo in tako lažje poskrbijo za zadosten vnos tekočine.
Rešitev so prvotno razvili za paliativne bolnike, danes pa jo uporabljajo v vseh dunajskih domovih za starejše. Posebej koristna je za ljudi s težavami pri požiranju, saj je lahko ravno redka tekočina najtežja za varno zaužitje. Ker se kapljice v ustih topijo počasi, omogočajo lažji in varnejši vnos tekočine, poleg tega jih lahko primejo sami brez nevarnosti polivanja.
»S staranjem občutek žeje oslabi, zato je še posebej v vročih dneh pomembno, da starejše spodbujamo k pitju,« poudarja Julia Frittum, dietetičarka pri Häuser zum Leben. Tekočinske kapljice predstavljajo učinkovito podporo ljudem, ki imajo težave z običajnimi napitki, hkrati pa prispevajo k večji samostojnosti uporabnikov.
Razvoj tekočinskih kapljic poteka v raziskovalni kuhinji, ki so jo v domu Tamariske odprli leta 2024. Gre za poseben razvojni laboratorij, v katerem strokovnjaki preizkušajo nove prehranske rešitve za starejše in osebe s posebnimi prehranskimi potrebami. Poleg tekočinskih kapljic tam nastajajo tudi mehkejše različice kruha in peciva, posebej prilagojeni napitki ter inovativni obroki za ljudi s težavami pri žvečenju in požiranju. V kuhinji uporabljajo tudi tehnologijo 3D-tiskanja hrane, s katero iz pretlačenih sestavin oblikujejo jedi, ki po videzu spominjajo na običajne obroke, na primer dunajski zrezek ali polnjeno papriko. Cilj razvoja ni zgolj zagotoviti ustrezno prehrano, temveč tudi ohraniti užitek ob hrani, dostojanstvo in čim višjo kakovost življenja stanovalcev.
